POVPREČJE PETIH OSEB

Sreča ni nekaj, kar bi naj bil naš cilj, temveč stanje, ki ga moramo zavestno negovati dan za dnem. Sreča ne sme biti odvisna samo od okoliščin, temveč od naših izbir.

Odvisna je od tega, kako mislimo, dihamo, kako se gibamo in kako vzpostavljamo odnose.

Ne sme temeljiti na prepričanjih drugih, predvsem pa ne na tem, kar vidimo na družbenih omrežjih. Na spletu lahko zasledimo, da vsi živijo popolna življenja. Lepa oblačila, lepi avtomobili, čudovite počitnice, izklesana telesa itd.

Vse je to lepo, ampak ali je v vsem tem dejansko sreča? Po mojih izkušnjah je ni. Veliko večino sem poizkusil na ”svoji koži” in na koncu ugotovil, da razen ogromno odrekanja, konstantno brez denarja in občutka, da se moram dokazati drugim, ni bilo.

Več kot kup všečkov in ”pozitivnih komentarjev” tukaj ni. Za kratek čas ti dvignejo dopamin, ko pa ta spusti ugotoviš, da se norčuješ sam iz sebe in čisto nič drugega.

Norčevanje iz samega sebe bi raje poimenoval krivična sodba, ki si jo sami nalagamo. Krivična sodba pripelje do tega, da nikoli ne spoznamo svojega pravega potenciala. Na koncu nas vodijo samo še pričakovanja in mnenja drugih ljudi, kar pa učinkovito in počasi uničuje naša življenja.

Kje je sreča, če nosimo firmirana oblačila in obutev, naše denarnice pa so vedno prazne?

Je sreča mogoče v tem, da se vsakodnevno ukvarjamo s preračunavanjem gramov hrane in kalorij pa čeprav smo konstantno brez volje do življenja?

Ali pa naprimer 300 dni v letu nezadovoljnega počutja v službi za 10 dni počitnic v all inclusive hotelu ali kje drugje?

To je enkrat letno in verjamem, da določeni živijo samo za te trenutke.

Klasičen primer tega je, kot sem ga sam poimenoval, »Friday guy«. To je tista oseba, ki je v službi dobre volje samo ob petkih. Od pondeljka do četrtka komaj da pozdravi, ob petkih bi se pogovarjal o tem, kako je svet lep, smejal bi se, govoril vice in bil duhovit.

Sploh, kadar nastopi petek pred dopustom, takrat samo manjka, da iz rokava potegne šampanjec in nazdravi na to. Nič ni narobe s tem, ampak legenda, čez dva tedna prideš nazaj, čemu danes to? Oziroma zakaj ne tako večino časa?

Ne želim s prstom kazati na nikogar, kajti na določeni točki sem začel kopirati takšne ljudi in sam sem postal »Friday guy«.

Med tednom je bilo moje razmišljanje, da je vsak dan pondeljek, razen v petek. Energijo in razpoložnje sploh ne bi mogel izmeriti, ker so bili katastrofalni. Petki in sobote bi bili čudoviti, nedelje pa zapravljene z negativni razmišljanjem o ponedeljkih. Z vlogo očeta je bilo temu potrebno naredi konec. Prevzel sem odgovornost za svoje razpoloženje in prenehal to prenašati na svojega sina, prav tako pa tudi na ostale ljudi. V mislih sem imel samo vprašanje, kaj otroke ve o času in kateri dan je? »Ne bodi takšen ati, meni je vsak dan petek.«

Ključno vlogo za spremembo je bila ta, da sem se zavedal svojega počutja in tega, kako moje razpoloženje vpliva nanj. Pomembna je bila tudi sprememba družbe. Črtal sem vse negativne in črnoglede ljudi, takšne, ki v vsaki rešitvi najdejo težavo oziroma iz vsake težave naredijo teorijo zarote. Takšne, ki razlagajo eno, počnejo pa drugo. Takšne, ki znajo samo očitati in govoriti, kako naj bi bilo prav, sami pa počnejo iste napake.

Obkrožil sem se s pozitivnimi ljudmi, s takšnimi, ki prav tako naredijo dnevno ogromno napak in napačnih odločitev, pa zaradi tega niso najslabše osebe, s takšnimi, ki jim ni najbolj hudo na tem svetu, medtem, ko je vsem ostalim dobro, s takšnimi, ki ne opravljajo najslabših poklicev, s takšnimi, ki v prostem času sploh ne govorijo o službi in kakšne krivice se jim godijo tam.

Roko na srce, zakaj pa sploh bi? Poklici, kakršnekoli že opravljamo, so tukaj izključno zato, da nam plačujejo položnice in nič več od tega.

Človeški možgani so naravnani tako, da posnemajo vedenje drugih, še posebej tistih, ki jih pogosto opazujemo. Zato človekovo razmišljanje temelji na povprečju petih ljudi, s kateremi preživimo največ časa. Tukaj gre za to, da se naše razmišljanje, odločitve, ambicije, vrednote, navade oblikujejo skozi interakcije s tistimi, s katerimi preživimo največ časa. Z družino, sodelavci, prijatelji, partnerji… To pomeni, če so vaši prijatelji aktivni in zdravi, boste to postali tudi vi. Če vaši sodelavci sanjarijo o podjetništvu, boste to začeli tudđi vi. Če vaša okolica ignorira učenje, branje in osebno rast, je logično, da boste začeli stagnirati tudi vi.

Ključno je, da prenehamo čakati na idealne ljudi, ampak sami postanemo eni izmed njih. Sčasoma se naše okolje prilagodi temu in vse se prične samo od sebe pojavljati v našem življenju.

Naj tej točki bi naredil zaključek in ponovil, da sem spremenil svojo družbo in da sem vesel za vse ljudi, ki so se pojavili v mojem življenju. Vem, da berete najine bloge, ker ste prvi, ki sva jih delila z vami in sva vam iz srca hvaležna, ker ste to sprejeli. Hvaležna sva, ker lahko deliva z vami najine poglede na svet, ker sva lahko preprosto midva, takšna kot pač sva in to brez obsojanja. Najbolj pa sva hvaležna zato, ker ste vi takšni kot ste, iskreni, preprosti, pozitivni in polni energije. Ne spreminjajte se za nikogar, razen zase in to vedno na bolje. Na bolje zase in za vaše najbližje, ostali pa naj vas bodo že sprejeli takšne kot ste, ker ste odlični. Če pa vas kdo ne sprejme, je to prav tako odlično, ker to pomeni, da nimate enakih pogledov na življenje.

Zapominte si: Naredite zase, kar počnete za druge in opazujte, kako se svet spreminja. In pa vsak dan je lahko petek, samo če se odločite, da se boste tako počutili.

Dragan