O nama

Pozdravljeni!

Po poklicu sem logistični tehnik, zaposlen v logistiki, ali kot velikokrat slišim – “navaden skladiščnik”. In prav imajo. Mogoče sem res “navaden” skladiščnik, a definitivno nisem navaden soprog, navaden oče ali navaden moški, karkoli naj bi etiketa “navaden” pomenila. Moja služba res mogoče ni sanjska in o njej ne bi pisal pesmi, mi pa plačuje položnice, omogoča lagodno življenje, med drugim tudi dovolj prostega časa za družino, zase in za osebni razvoj.

Moje življenje se je resnično prebudilo leta 2023, ko sem postal oče. Tisti trenutek se je v meni nekaj premaknilo. Vedel sem – zdaj moram postati najboljša verzija sebe. Ne zaradi nekih ciljev ali priznanj, ampak zato, ker imam ob sebi nekoga, ki me opazuje, ki se uči od mene in ki bo nekega dne na podlagi tega, kar mu bom pokazal, ustvaril svojo zgodbo.

Hočem biti vzgled. Ne popoln, ampak pristen. Močan, a sočuten. Tak, ki ne samo govori, ampak živi tisto, kar verjame. Želim, da moj sin zraste v najboljšo verzijo sebe – in verjamem, da bo. Danes sem jaz njemu vzor in motivacija, nekoč bo on meni.

Pisanje tega bloga me dodatno žene, da vsak dan še bolj delam na sebi. Da se poglobim v navade, razumevanje sebe, odnose, življenje. In vse, kar odkrijem, želim deliti – z vsemi, ki morda trenutno iščejo smer, navdih ali samo iskreno misel nekoga, ki gre po poti, ki ni vedno udobna, a sčasoma to postane.

Želim vam prijetno branje in čim več novih navad.

Dragan

Pozdravljeni!

Kdo sem? Žena, hčerka, sestra in že nekaj mesecev v svoji najljubši vlogi – mama. Kdo sem še? Prevajalka, profesorica pedagogike, nekoč v vlogi učiteljice, inštuktorice, sedaj referentke v nabavi. A nisem samo to. Sem oseba, ki je strmela k perfekcionizmu, pa se je hvala bogu lotila dela na sebi in spoznala, da nič ni treba, če tega ne želimo in ne čutimo. Dobro počutje niso dobra hrana, družba, denar, služba. Seveda vse to dodatno pripomore k dobri volji, še zdaleč pa ni pogoj, da živimo udobno življenje.

Pred približno dvema letoma, se nama je z možem svet obrnil na glavo. V najbolj pozitivnem pomenu besede, da se razumemo. Dobila sva sina. Zaživela sva, srce je poskočilo od sreče in ljubezni, hkrati pa se je pojavila tudi odgovornost. Ne odgovornost, da je treba kupiti pleničke in podobno, ampak odgovornost za novo življenje, za človeka, ki je nepopisan list. Odgovornost, da sva midva tista, ki bova popisala prvih 100 strani nove knjige in mu postavila temelje za celo življenje.

Zavedala sva se, da ne moreva postaviti dobrih temeljev, če ne bova začela pri sebi. In sva. Iz ljubezni do njega in do sebe. Začela sva z malimi koraki, s spremembami navad skupaj, nadaljujeva pa vsak po svoje, a se kljub temu ves čas prepletava in dopolnjujeva. Zato naju obožujem. Ker eden brez drugega nisva popolna, skupaj pa rasteva v nebo. Danes sem tukaj, ker želim svoje znanje in izkušnje deliti z vami, da lahko tudi vi živite bolj udobno in da boste znali to udobje prenesti tudi na svoje otroke. Kako? Poglabljam se v učenje, spomin, čustveno inteligenco, razvoj otroških možganov in še marsikaj. Govorim iz teorije, izkušenj in iz vzponov in padcev. Zakaj? Ker se tako največ naučim in rada delim.

Pozdravljeni v mojem in moževem svetu. Vesela bom, če boste rastli skupaj z nama.

Dobrodošli.

Katja