Kaj je cona udobja, o kateri zadnje čase vsi govorijo, in kako sploh izstopiti iz nje?
Je psihološki prostor, v katerem se počutimo varno, poznano in pod nadzorom. S tem ni nič narobe, tudi sam sem zagovornik, da človek mora biti v coni udobja, da se mora dobro počutiti v svoji koži oz. da je zadovoljen s svojim življenjem. Udobje ni težava sama po sebi, težava nastane, ko nas udobje začne omejevati in zavirati. Vsak od nas, vključno z menoj, se zvečer rad zvali pred televizijo, naroči pico in si misli, kako se dobro počuti. Nič ni narobe s tem, če se to ne ponavlja vsak večer. Naj bo tudi takšna vrsta užitka, ampak naj ne bo prepogosta.
Zakaj jo je težko zapustiti?
Vsaka sprememba zahteva energijo in vse, kar je neznano za nas, možgani interpretirajo kot potencialno nevarnost. Prav zaradi te navidezne nevarnosti vztrajamo pri istem, čeprav nas to ne osrečuje več. Namesto, da naredimo premik naprej, možgani in naše misli raje blažijo to vrsto stresa, in sicer na način, da se prepričujemo, da takšni pač smo in se ne moremo spremeniti. Dopovedujemo si, da to ni potrebno in iščemo raznovrstne izgovore, obtožujemo druge in poskušamo zvaliti krivdo na njih ali pa na okoliščine, kot so: nimam dovolj časa za branje knjige, nimam dovolj časa za kuhanje ali pa nimam denarja za fitnes, nimam denarja za zdravo prehrano ter prehranska dopolnila… In kaj naredimo na koncu? Zamotimo se s stvarmi, zaradi katerih se dobro počutimo, kot na premier: kava in cigareti ali pa čips, čokolada, liter soka in kakšna dobra serija.
Con udobja je na svetu toliko, kolikor je ljudi in z njimi povezanih preteklih izkušnj, vzgojnih stilov, okolij in prepričanj. Menim, da si preveč ljudi dovoli lahkotno govoriti drugim o tem, da naj stopijo iz cone udobja. Sem prva oseba na tem svetu, ki v tistem »zanič stanju« želi narediti spremembe in če le lahko, kar naenkrat. Naj vas potolažim, da je vsaka od teh con raztegljiva in da je ni treba zapustiti naenkrat. Dovolj je, da narediš majhen korak in cona se počasi razširi in to zanesljivo.
Več o tem bom seveda pisal v naslednjih blogih, ki verjamem, da jih ne bo malo. A šli bomo počasi, korak za korakom, in sami boste ugotovili, kaj je tisto, za kar menite, da bi bilo dobro pri sebi spremeniti.
Dragan